V četrtek, 23. maja, se nam je ob 11.00 končno uspelo usesti v naš najet kombi in se odpraviti na 1600 km dolgo pot proti Atenam. Petkovo jutro smo pričakali na severu Grčije, v bližini Soluna in se nato kar hitro odpeljali kopenskemu cilju naproti. V Atenah nas je pogostil kapitan našega spremljevalnega plovila Omerta, zvečer pa smo se v Lavrionu, prvemu pristanišču ekspedicije, srečali z ostalimi člani ekspedicije iz Češke. Naslednje jutro smo posvetili pripravi našega deblaka na dolgo morsko pot in odveslali proti drugemu pristanku na otoku Makronisou. Pot ni trajala dolgo, do tja je bilo namreč le 9 km veslanja, ki pa je bilo za prvi, bolj kot ne testni dan, čisto dovolj. Kljub temu, da nas je spremljalo izjemno mirno Egejsko morje, roke namreč še niso bile navajene večurnega veslanja. Drugi dan smo se odpravili še južneje, na otok Kea in ponovno nas je spremljalo čudovito vreme in neskončno modro morje. Na Kei so nas presunile lepote tega dela Egejskega prostora, kjer je v neolitiku nastala slavna naselbina Ayia Irini, ki je imela izrazito pomorski značaj. Tukajšnji ljudje so bili vešči pomorščaki, ki so preko morskih poti trgovali z ostalimi bližnjimi pomembnimi centri tega prostora (kot je bil npr. tisti na Santoriniju). Nikakor pa nas ni presunilo vreme tretjega dne – nevihta je prinesla s sabo nemirno morje, ki je povzročilo marsikatero nevšečnost. Odlični pogoji za veslanje prejšnjih dni so bili pozabljeni in pričela se je prva borba z morjem, ki je prineslo tudi prve morske bolezni. Vendar vsako vreme ima dve plati – v praksi smo lahko dodobra preizkusili možnost jadranja z rekonstrukcijo deblaka Bracciano. Tako smo na koncu (tudi zaradi uspešne uporabe jadra) bitko z naravo dobili člani Ekspedice Monoxylon III in se varno privezali na otoku Kithnos. Le še malo in dosegli bomo tudi cilj današnjega, četrtega dne ekspedicije, otok Serifos. Komaj čakamo, da vidimo kaj bo prinesel jutrišnji dan in če bo nadaljevanje tudi tako robinzonsko kot je bilo do sedaj. Sledite nam še naprej, če zanima tudi vas 🙂
Projekt Navis, s katerim želimo preko gradnje in uporabe starih plovil tovrstno dediščino ponovno narediti vidno in jo nameniti vsakdanji rabi, gre letos v “mednarodne vode”. Pred nami je velik izziv, ki pa s sabo prinaša tudi morebitna nova arheološka spoznanja in nepozabno avanturo – plovbo z deblakom po Egejskem morju. Priprave nanjo potekajo že kar nekaj časa, ideja pa bo v praksi zaživela maja in junija. A da ne prehitevamo, začnimo na začetku.
Ko so ljudje na območju Anatolije in Levante, na t.i. območju rodovitnega polmeseca, v mlajši kameni dobi prvič uspeli kultivirati žito, se je pričela kmetijska revolucija. Prva žitna polja na območju današnje Turčije so se skupaj z novimi prišleki naglo pričela širiti okrog območja Črnega morja in skrajnega juga Balkanskega polotoka v osrčje Evrope. Širitev poljedeljstva je potekala preko kopenskih poti, v zadnjem času pa mnoge znanstvenike podžiga ideja o širjenju zgodnje poljedelskih družb tudi preko morja. Postavlja se namreč vprašanje, ali so že naši predniki iz časa mlajše (morda tudi že starejše) kamene dobe bili zmožni pluti po odprtem morju? Eno izmed znanstvenih orodij preverjanja te hipoteze ponuja eksperimentalna arheologija. Le-ta kot kot odgovor na vprašanje o tem, kakšna plovila so bila v času kmetijske revolucije uporabljana za plovbo, ponuja iz enega samega debla stesano plovilo – deblak. Iz preteklosti poznamo mnoge odprave, ki so s preprostimi plovili skušale pluti od točke A do točke B in tako odgovoriti na zastavljeno vprašanje. Naši kolegi iz Češke so tako leta 1998 zgradili rekonstrukcijo mlajšekamenodobnega deblaka odkritega na jezeru Bracciano v Italiji in v okviru Expedice Monoxylon II (to bil je namreč njihov že drugi tak podvig) s plovbo ob obalah Italije, Francije, Španije in Portugalske skušali dokazati njegovo uporabnost tudi na morju. A ker arheološka radovedna narava nikoli ne spi, se bomo letos s še ambicioznejšim projektom in z istim, a »servisiranim« deblakom, podali na tri tedne trajajočo plovbo od Aten preko Egejskih otokov do Krete.
Začrtana pot od Aten do Krete bo predvidoma trajala tri tedne. / The route from Athens to Crete will take us 3 weeks.
Tej drzni odpravi, imenovani Expedice Monoxylon III pa se pridružujemo tudi mi v okviru letošnje izvedbe Projekta Navis. Za čas plovbe smo izbrali maj in junij, najbolj ugodna meseca kar se tiče vetra in tokov. S podvigom želimo raziskati najstarejše plovne poti, ki so podkrepljene z arheološkimi najdbami iz časa mlajše kamene dobe iz Cipra, Krete in drugih Egejskih otokov ter iz istega časa potrditi možen obstoj trgovine z obsidianom med Egejskimi otoki. In ker posamezni sledovi na originalnem Bracciano deblaku kažejo znake morebitne uporabe jadra, bo letošnja ekspedicija ob primernem vetru preverjala tudi možnosti uporabe jadra. Nestrpno že čakamo pričetek plovbe ter rezultatov, ki jih bo dala. Splujemo 25. maja, sproti vas bomo obveščali o poteku ekspedicije, ob vrnitvi k domači Ljubljanici pa bomo za vas pripravili posebno predstavitev njenega poteka in dosežkov.
Rekonstrukcija deblaka Bracciano, ki so ga izdelali kolegi iz Češke. / Reconstruction of the logboat from lake Bracciano made by our colleagues from Czech Republic.
In kaj bomo še počeli, da poletni meseci ne bodo prazni brez zvokov udarcev orodja ob deblo? Vse tri naše deblake, rimskega in dva prazgodovinska, bomo pripravili za plovbo. Urejene bomo skušali dati v trajno uporabo reki Ljubljanici in vsem, ki uživajo v plovbi s starimi plovili. Pilotsko bo projekt potekal letošnje poletje na Špici v Ljubljani, ob tem pa bomo izvajali še posamezne promocijske aktivnosti v obliki izkustvenih delavnic. Četudi ne bomo zgradili novega čolna, pa bo Projekt Navis 2019 nadvse zanimiv, tako da nas spremljajte!
Ampak še predno se podamo na avanturo začinjeno s prazgodovinsko noto, vročim poletnim soncem, vetrom ter soljo bomo do trenutka odhoda predstavili samo ekspedicijo, idejo v njenem ozadju, kako potekajo priprave nanjo, deblak Bracciano ter vam skušali orisati prazgodovinski izgled otokov mimo katerih bomo pluli.
PC: Honza Barton
na gladini zgodovine 