EXPEDICE MONOXYLON III / osrednje dogajanje

Foto: Honza Barton / Expedice Monoxylon III

V zadnjem zapisu smo se razšli na Serifosu https://projektnavis.com/2019/05/28/expedice-monoxylon-iii-zacetek/. Kaj se je od takrat dogajalo z nami in z ekspedicijo? Začetek je bil dober, konec pa malo manj in dan počitka, ki je pred nami, bo prišel še kako prav.

Neugodne vremenske razmere četrtega dne so nas spremljale še v peti dan ekspedicije. Še več vetra, še večji valovi in še močnejši tok v napačno smer … Vendar nam je borbeno le uspelo doseči dnevni cilj in za zaslužen nočni počitek nas je tako gostil otok Serifos. Le 13 km veslanja pa nas je naslednji dan ločilo od cilja šestega dne – Sifnosa. Nagle vremenske spremembe, ki se pogosto ne skladajo z napovedjo, so nas napeljale k razmisleku o razmerah v Egejskem morju. Narava namreč še zdaleč ni zanemarljiv faktor takšne pomorske ekspedicije. Kot zna biti na eni strani izjemno gostoljubno, po drugi pa ekstremno negostoljubnok kopno grških otokov, je takšno tudi neskončno modro morje, ki  jih obdaja.

Pomembno vlogo pri pomorskih popotovanjih ne igrajo le razdalje, ampak predvsem veter in morski tokovi. Veter je prav odločujoči fenomen in lahko olajša premagovanje razdalj, spet drugič plovbo oteži in malodane za nekaj časa celeo onemogoči. Glede na to, da z deblakom plujemo od Aten do Herakliona v smeri severo severozahod – jugo jugovzhod, je naša največja skrb na začetku bil veter, ki ga tukaj imenujejo MELTEMIA. Le-ta slovi kot močan in izjemno suh veter, ki po morju divja čez dan, zvečer pa se umiri in lahko plovbo v juliju in avgustu onemogoči tudi za več dni. Prav zaradi njega smo se ekspedicijo odločili izpeljati maja in junija. Posledica vetra so tudi tokovi, ki so tukaj lahko precej nepredvidljivi. Tako je naša pozornost večkrat usmerjena v ta dva pomembna morska pojava, ki močno vplivata na naše napredovanje.

Začetek dneva na Sifnosu smo izkoristili za jutranji tek navkreber, da smo s fizkulturo dodobra predramili naša telesa in si v daljavi ogledali cilj sedmega dne in prvi mejnik potovanja – otok Melos. Le-ta je poznan kot nahajališče obsidiana – vulkanskega stekla. Gre za v prazgodovini izjemno pomembno surovino, ki je v Kikladskem prostoru kot trgovsko blago bila cenjena že v neolitiku. Med drugim je meloški obsidian bil odkrit tudi na Kreti, kar predstavlja enega izmed temeljnih dokazov uporabe morskih poti po Egejskem morju že pred 8000 leti. Osmi dan, dan »počitka« na Melosu smo izkoristili za malo kopenske aktivnosti – obisk nahajališč obsidiana.

Kaj pa pravzaprav je obsidian? Kot rečeno, gre za vulkansko kamnino, ki predstavlja naravno steklo. Ustvarjeno je, ko se še vroča lava razliva pod morsko gladino in se nato zelo na hitro strdi. Navkljub temu, da so številni vulkani s svojimi izbruhi povzročili veliko naravnih katastrof v prazgodovinskem Egejskem prostoru in izbrisali marsikatero civilizacijo, pa so ravno oni odločilno pripomogli k razvoju teh bogatih in družbeno, ekonomsko ter kulturno izjemno vplivnih civilizacij. Namreč, ravno zaradi dragocenega vulkanskega stekla so posamezne manjše skupnosti na Kikladih med seboj pričele intenzivneje komunicirati, saj so med sabo po pomorskih poteh trgovale s surovci obsidiana, ki so jih nato predelovale v izjemno učinkovita orodja.

Ekspedicijo smo naslednje jutro, oz. noč, pričeli že zarana. Močan veter, napovedan za popoldan, nas je namreč, če želimo cilj doseči v zastavljenem času, prisilil v začetek veslanja že ob štirih zjutraj. Deveti dan nam je ob koncu veslanja in jadranja z le deloma ugodnim vetrom, zatočišče dal otok Folegandrou. Da strnemo misli na polovici naše poti proti Kreti:

  • preveslali smo 221 km
  • na morju smo v deblaku preživeli do sedaj 50 ur in 45 minut
  • povprečna hitrost plutja je bila 4,31 km na uro
  • deblak je stabilno plovilo, ki se zelo dobro obnese v valovih tudi do 1,5 m višine
  • uporaba jadra tudi ob bočnem vetru poveča hitrost plovbe na 6 in več km na uro

In naša nadaljnja pot? Pred nami sta dve možnosti: doseči Santorini preko otokov Sikinos in Ios, kar vključuje dva postanka, ali pa odveslati neposredno na Santorini, kar se trenutno zdi boljša izmed obeh možnosti. Kakorkoli, s tem si bomo glavo razbijali jutri. Ekspedicija namreč že zahteva prvi davek… Mišice so utrujene in razbolele, vreme je ves čas nepredvidljivo. Nekaj slabe volje je povzročil tudi spočetka negostoljubni sprejem na Melosu, česa iz poprejšnjih dni nismo vajeni. Za večino od nas je tako dan počitka prišel zelo prav, upamo da bo ta jutrišnji prinesel spočita telesa in ugoden zahodni veter …

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s