Projekt Navis, s katerim želimo preko gradnje in uporabe starih plovil tovrstno dediščino ponovno narediti vidno in jo nameniti vsakdanji rabi, gre letos v “mednarodne vode”. Pred nami je velik izziv, ki pa s sabo prinaša tudi morebitna nova arheološka spoznanja in nepozabno avanturo – plovbo z deblakom po Egejskem morju. Priprave nanjo potekajo že kar nekaj časa, ideja pa bo v praksi zaživela maja in junija. A da ne prehitevamo, začnimo na začetku.
Ko so ljudje na območju Anatolije in Levante, na t.i. območju rodovitnega polmeseca, v mlajši kameni dobi prvič uspeli kultivirati žito, se je pričela kmetijska revolucija. Prva žitna polja na območju današnje Turčije so se skupaj z novimi prišleki naglo pričela širiti okrog območja Črnega morja in skrajnega juga Balkanskega polotoka v osrčje Evrope. Širitev poljedeljstva je potekala preko kopenskih poti, v zadnjem času pa mnoge znanstvenike podžiga ideja o širjenju zgodnje poljedelskih družb tudi preko morja. Postavlja se namreč vprašanje, ali so že naši predniki iz časa mlajše (morda tudi že starejše) kamene dobe bili zmožni pluti po odprtem morju? Eno izmed znanstvenih orodij preverjanja te hipoteze ponuja eksperimentalna arheologija. Le-ta kot kot odgovor na vprašanje o tem, kakšna plovila so bila v času kmetijske revolucije uporabljana za plovbo, ponuja iz enega samega debla stesano plovilo – deblak. Iz preteklosti poznamo mnoge odprave, ki so s preprostimi plovili skušale pluti od točke A do točke B in tako odgovoriti na zastavljeno vprašanje. Naši kolegi iz Češke so tako leta 1998 zgradili rekonstrukcijo mlajšekamenodobnega deblaka odkritega na jezeru Bracciano v Italiji in v okviru Expedice Monoxylon II (to bil je namreč njihov že drugi tak podvig) s plovbo ob obalah Italije, Francije, Španije in Portugalske skušali dokazati njegovo uporabnost tudi na morju. A ker arheološka radovedna narava nikoli ne spi, se bomo letos s še ambicioznejšim projektom in z istim, a »servisiranim« deblakom, podali na tri tedne trajajočo plovbo od Aten preko Egejskih otokov do Krete.
Tej drzni odpravi, imenovani Expedice Monoxylon III pa se pridružujemo tudi mi v okviru letošnje izvedbe Projekta Navis. Za čas plovbe smo izbrali maj in junij, najbolj ugodna meseca kar se tiče vetra in tokov. S podvigom želimo raziskati najstarejše plovne poti, ki so podkrepljene z arheološkimi najdbami iz časa mlajše kamene dobe iz Cipra, Krete in drugih Egejskih otokov ter iz istega časa potrditi možen obstoj trgovine z obsidianom med Egejskimi otoki. In ker posamezni sledovi na originalnem Bracciano deblaku kažejo znake morebitne uporabe jadra, bo letošnja ekspedicija ob primernem vetru preverjala tudi možnosti uporabe jadra. Nestrpno že čakamo pričetek plovbe ter rezultatov, ki jih bo dala. Splujemo 25. maja, sproti vas bomo obveščali o poteku ekspedicije, ob vrnitvi k domači Ljubljanici pa bomo za vas pripravili posebno predstavitev njenega poteka in dosežkov.
In kaj bomo še počeli, da poletni meseci ne bodo prazni brez zvokov udarcev orodja ob deblo? Vse tri naše deblake, rimskega in dva prazgodovinska, bomo pripravili za plovbo. Urejene bomo skušali dati v trajno uporabo reki Ljubljanici in vsem, ki uživajo v plovbi s starimi plovili. Pilotsko bo projekt potekal letošnje poletje na Špici v Ljubljani, ob tem pa bomo izvajali še posamezne promocijske aktivnosti v obliki izkustvenih delavnic. Četudi ne bomo zgradili novega čolna, pa bo Projekt Navis 2019 nadvse zanimiv, tako da nas spremljajte!
Od otoka do otoka nam boste lahko sledili na tej spletni strani in na naših več kot družabnih omrežjih FB https://www.facebook.com/projektnavis/ in IG https://www.instagram.com/projekt_navis/.
Ampak še predno se podamo na avanturo začinjeno s prazgodovinsko noto, vročim poletnim soncem, vetrom ter soljo bomo do trenutka odhoda predstavili samo ekspedicijo, idejo v njenem ozadju, kako potekajo priprave nanjo, deblak Bracciano ter vam skušali orisati prazgodovinski izgled otokov mimo katerih bomo pluli.
Vas zanima še kaj več o Expedice Monoxylon III? Kliknite na spletno stran ekspedicije https://www.google.com/search?client=opera&q=monoxylon+III&sourceid=opera&ie=UTF-8&oe=UTF-8 in nas zasledujte tudi tukaj https://www.facebook.com/monoxylon3/, oziroma tukaj https://www.instagram.com/monoxylon3/.
na gladini zgodovine 