maj 2019 – na gladini zgodovine

Screenshot_20190528_124604_com.google.android.apps.maps (1).jpg PC: Honza Barton

V četrtek, 23. maja, se nam je ob 11.00 končno uspelo usesti v naš najet kombi in se odpraviti na 1600 km dolgo pot proti Atenam. Petkovo jutro smo pričakali na severu Grčije, v bližini Soluna in se nato kar hitro odpeljali kopenskemu cilju naproti. V Atenah nas je pogostil kapitan našega spremljevalnega plovila Omerta, zvečer pa smo se v Lavrionu, prvemu pristanišču ekspedicije, srečali z ostalimi člani ekspedicije iz Češke. Naslednje jutro smo posvetili pripravi našega deblaka na dolgo morsko pot in odveslali proti drugemu pristanku na otoku Makronisou. Pot ni trajala dolgo, do tja je bilo namreč le 9 km veslanja, ki pa je bilo za prvi, bolj kot ne testni dan, čisto dovolj. Kljub temu, da nas je spremljalo izjemno mirno Egejsko morje, roke namreč še niso bile navajene večurnega veslanja. Drugi dan smo se odpravili še južneje, na otok Kea in ponovno nas je spremljalo čudovito vreme in neskončno modro morje. Na Kei so nas presunile lepote tega dela Egejskega prostora, kjer je v neolitiku nastala slavna naselbina Ayia Irini, ki je imela izrazito pomorski značaj. Tukajšnji ljudje so bili vešči pomorščaki, ki so preko morskih poti trgovali z ostalimi bližnjimi pomembnimi centri tega prostora (kot je bil npr. tisti na Santoriniju). Nikakor pa nas ni presunilo vreme tretjega dne – nevihta je prinesla s sabo nemirno morje, ki je povzročilo marsikatero nevšečnost. Odlični pogoji za veslanje prejšnjih dni so bili pozabljeni in pričela se je prva borba z morjem, ki je prineslo tudi prve morske bolezni. Vendar vsako vreme ima dve plati – v praksi smo lahko dodobra preizkusili možnost jadranja z rekonstrukcijo deblaka Bracciano. Tako smo na koncu (tudi zaradi uspešne uporabe jadra) bitko z naravo dobili člani Ekspedice Monoxylon III in se varno privezali na otoku Kithnos. Le še malo in dosegli bomo tudi cilj današnjega, četrtega dne ekspedicije, otok Serifos. Komaj čakamo, da vidimo kaj bo prinesel jutrišnji dan in če bo nadaljevanje tudi tako robinzonsko kot je bilo do sedaj. Sledite nam še naprej, če zanima tudi vas 🙂

MNXIII – heading to Pireus

MNXIII – Pireus

MNXIII – Lavrion

MNXIII

MNXIII – Makronisos

MNXIII

MNXIII – Kea

MNXIII – Kea (Ayia Irini)

MNXIII – Kea, archaeological site Ayia Irini

MNXIII – heading to other side of Kea

MNXIII – Kea

MNXIII – Kithnos

MNXIII

Včeraj smo končno po dolgi zimi iz dna Ljubljanice dvignili vse tri naše deblake. Ko smo jih očistili smo se prvič letos z njimi podali na krajše veslanje po reki. Ob tem je prišel tudi čas za ureditev misli po obisku mednarodne EXARC konference.

Organizatorja konference (združenje EXARC https://exarc.net in Univerza v Trentu) sta med 2. in 4. majem v Trento uspela privabiti številne predavatelje iz celega sveta. V dvanajstih sklopih smo slišali predstavitve zadnjih raziskav na področju eksperimentalne arheologije ter njihovih rezultatov. Le-ti nam pomagajo k dodatnemu razumevanju arheoloških podatkov in ponujajo odlično priložnost za predstavljanje starodavnih veščin, s katerimi so si življenje lajšali naši predniki.

Prvič smo se kot Projekt Navis konference udeležili tudi mi. Uspešno smo predstavili idejo projekta ter načrte za prihodnost. Želimo si namreč, da bi izkustvo grajenja historičnih plovil, ki se z vsako izvedeno sezono projekta poglablja in postaja intenzivnejše, dvignili na raven metodološko izpiljene eksperimentalne arheologije. Ta veja znotraj ustaljene arheološke prakse v Sloveniji še ne dosega pravega potenciala, Projekt Navis pa si v prihodnje želi delovati tudi v to smer. Poleg pridobivanja novega znanja, pa je konferenca poglobila stara poznanstva in prinesla nova prijateljstva znotraj EXARC družine. Ustvarili smo stike z isto mislečimi posamezniki, ki jih zanimajo podobna načela eksperimentalne arheologije – od izkustva do predstavljanja rezultatov in deljenja znanja z javnostjo.

Tovrstne konference predstavljajo tudi odlično priložnost za spoznavanje skritih kotičkov sveta – nas sta navdušila lagodno mesto Trento in surova narava Dolomitov. Izlet smo tako izkoristili tudi za nabiranje kondicije za prihajajočo Expedice Monoxylon III.

Za konec pa naj delimo še zgolj navdušenje nad našo zadnjo postojanko – obisk muzeja najbolj znanega človeka iz prazgodovine – Ötzija. Izjemno poučen in hkrati zabaven muzej razkriva njegovo življenje, v raziskovalnem centru pa potekajo številne arheološke raziskave, dodatno podkrepljene z naravoslovnimi analizami. Odlična ohranjenost Ötzijevih posmrtnih ostankov ter bogastvo predmetov, ki jih je na svoji zadnji poti nosil s sabo namreč predstavljajo neusahljiv vir podatkov o času prazgodovine v širšem srednje evropskem prostoru. Več informacij o muzeju in raziskavah dobite tukaj http://www.iceman.it/en/, še bolje pa bo, če muzej kar obiščete (Bolzano je z avtom oddaljen dobrih pet ur lagodne vožnje z avtom).

So, the logboats are out of the bottom of the river, working as new. And finally, there is also time to gather thoughts about inspiring EAC11 event and trip around beautiful Trento and Dolomites.

The international conference was held at the Humanities Department of University of Trento between 2^ndand 4^th of May 2019. Organizers EXARC and the University of Trento managed to attract participants from all over the world. In twelve sessions we heard various paper- and poster presentations. We discussed the latest experimental archaeology researches and possibilities of the experience of the way of living in the past through different tools that experimental archaeology offers.

For the first time also Projekt Navis attended EXARC conference. We presented (hopefully successful) the idea of the project and our plans for its future. We hope that a much needed experience of building ancient vessels (this experience is for sure becoming deeper and more intense each season of the project) will help the project to develop into more experimental direction with the proper methodological approach.

After the conference, we decided that we will become regular EAC attendants. It is an inspiring event and a good chance to meet new friends with the same taste for experimental archaeology and its public involvement. For sure it is also a good opportunity to travel to unknown places in this world and be thrilled with its beauty. We were amazed by the raw nature of the Dolomites and easy-going city of Trento. But in the end let’s not forget about Ötzi, a man with the most educational and also fun museum with a centre for humanities studies and natural sciences. Exceptionally preserved mummy with an impressive collection of artefacts presents an inexhaustible knowledge source about prehistoric times and true window on the past. You can get more info about the museum here http://www.iceman.it/en/. Or even better – go and visit it J. And after that – hike on one of many amazing peaks in the Dolomites. We did exactly that, let’s call it a little preparation for soon to come Expedice Monoxylon III http://www.monoxylon.cz.